APDEJT.si

Iranski veleposlanik pri Združenih narodih, Amir-Saeid Iravani, je obsodil agresivna dejanja ZDA in Izraela proti Iranu in njegovim jedrskim objektom kot očitne kršitve Ustanovne listine ZN in mednarodnega prava. Poudaril je, da intervencionistična politika določenih sil povzroča izjemno resne razmere v Zahodni Aziji. Iravani je pozval k globalni pozornosti na te razmere in izraelske agresije označil za kršitve mednarodnega humanitarnega prava.

V Berlinu so obeležili drugo obletnico terorističnega napada Hamasa na Izrael z branjem imen približno 1200 žrtev pred Brandenburškimi vrati. Po vsej Nemčiji so potekale spominske slovesnosti. V Berlinu je bila organizirana tudi budnost proti antisemitizmu, ki jo je spremljalo visoko stopnjo varnostnih ukrepov.

Iran je izrazil kritike glede nezmožnosti mednarodne skupnosti, da ustavi zločine v Gazi, pri čemer poudarja, da situacija v Zahodni Aziji razkriva pomanjkljivosti pri preprečevanju zločinov proti človeštvu. Hkrati se pojavljajo pozivi k intervenciji Združenih narodov, da bi preprečili genocid in vzpostavili mir v Gazi. Predlaga se aktivacija mehanizma "Združevanje za mir" Generalne skupščine ZN, da bi obšli veto Varnostnega sveta ZN in ustanovili oborožene sile za posredovanje.

Sekretar iranskega Vrhovnega sveta za nacionalno varnost Ali Larijani je poudaril, da Irak in Libanon ne potrebujeta nasvetov ali ukazov iz Irana, saj sta dovolj razumevajoča in pogumna. Obiskal je tudi Najaf v Iraku, kjer se je osredotočil na verski turizem. Larijani je izjavil, da je nedavni varnostni sporazum med Iranom in Irakom temelj za trajno regionalno varnost v Zahodni Aziji.

Po poročilu Združenih narodov se je svetovna lakota v letu 2024 zmanjšala že drugo leto zapored, pri čemer je bilo prizadetih 15 milijonov manj ljudi kot leta 2023. Kljub temu je leta 2024 še vedno trpelo lakoto okoli 673 milijonov ljudi, kar predstavlja 8,2 odstotka svetovnega prebivalstva. Napredek je neenakomeren, saj lakota narašča predvsem v Afriki in Zahodni Aziji, ogrožajo pa jo konflikti in podnebne spremembe.

Po poročilu Združenih narodov o prehrani za leto 2024 se je svetovna lakota zmanjšala, kar je dobra novica v boju proti lakoti. Izboljšanje dostopa do hrane v Južni Ameriki in Indiji je prispevalo k napredku. Kljub temu se je stanje poslabšalo v Afriki in Zahodni Aziji. Več kot 2,3 milijarde ljudi se še vedno sooča z zmerno ali hudo prehransko negotovostjo, 673,2 milijona pa jih je podhranjenih.

Poročilo Združenih narodov o varnosti preskrbe s hrano za leto 2024 kaže, da se je svetovna lakota zmanjšala že drugo leto zapored, saj je bilo prizadetih približno 15 milijonov ljudi manj kot leta 2023. Kljub temu napredek ni enakomeren, saj se lakota še naprej povečuje v nekaterih delih Afrike in Zahodne Azije. Poročilo opozarja, da je mednarodna skupnost še vedno daleč od doseganja cilja izkoreninjenja lakote do leta 2030, k čemur prispevajo strukturni izzivi, kot so konflikti, podnebne spremembe, inflacija in neenakost.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je poudaril, da lakote nikoli ne bi smeli uporabljati kot orožja v vojnah, pri čemer je posebej izpostavil konflikte v Gazi in Sudanu. Guterres je dejal, da konflikti širijo lakoto in s tem nestabilnost. Opozorila ZN prihajajo tudi glede zaostrovanja lakote v Afriki in Zahodni Aziji, čeprav je globalno število ljudi, ki trpijo lakoto, v upadu. Ti dve regiji ostajata problematični, kar vzbuja skrb med humanitarnimi organizacijami.

Pripadniki kalifornijske nacionalne garde so javno spregovorili o izgubi zaupanja v misijo, ki jim jo je dodelil nekdanji predsednik Donald Trump. Trump jih je napotil v Los Angeles za zatiranje protestov proti deportacijam ICE. Medtem so ZDA uničile 500 ton nujnih živilskih obrokov, shranjenih v Zahodni Aziji, medtem ko prebivalstvo Gaze trpi zaradi lakote. Tiskovna predstavnica State Departmenta, Tammy Bruce, je pretekli mesec ZDA opisala kot drugo največjo državo na svetu, takoj za Izraelom.